ZGODOVINA NK TABOR ’69 SKOZI 5O LET DELOVANJA

ZAČETKI KLUBA

Leta 1969 so v Vizmarjah praznovali 100. obletnico Vizmarskega tabora - najvecjega tabora na Slovenskem (17.7. 1869 je bil veliki shod kmeckih mnozic na prostem) , na katerem so bile zastopane vse takratne slovenske dezele: Kranjska, Primorska, Stajerska in Koroska. Na Vizmarskem taboru so obravnavali teme, ki so bile pomembne za ohranitev slovenske narodnosti v okviru Avstro-Ogrske (zedinjenje Slovencev, vpeljava slovenskega jezika v sole in urade ter potreba po ustanovitvi vseucilisca), ter zahtevali uvedbo podpornih bank za kmetijstvo in obrt.

Posebnost vizmarskega tabora je bila tudi, da se je prvi jasno opredelil za ustanovitev slovenske univerze.

Udelezilo se ga je preko 30.000 ljudi, ki so zahtevali enakopravnost slovenscine in Zedinjeno Slovenijo. S tem so prebujali in krepili narodno zavest.

Tako se je ob tej priloznosti med domacimi fanti iz Vizmarij, Broda, Tacna in Sentvida, ki so nogomet za zabavo in zaradi druzenja ze igrali v okviru Mladinskega kluba (duhovni in materialni vodja je bil Bora Kersan, za nasvete so igralci prihajali tudi k mizarju Miranu) ter tekmovali v tedanji Sorski ligi, ki je zdruzevala dejavnost mladine od Vodic do Skofje Loke, porodila zamisel o poimenovanju in registraciji drustva. V cast Vizmarskega tabora so tako 18. julija 1969 v Vizmarjah pri Ljubljani ustanovili nogometni klub »Tabor 69«. Glavni ustanovitelji sportnega drustva, katerega primarni namen je bil druzenje in zabava, so bili: Viii in Rajko Bizant, Andrej in Matija Medved, Srecko in Roman Flerin, Stane Dimnik, Janez Simenc, Matjaz Rajer, Franc Zatler I - debeli in Franc Zatler II - suhi in se enkrat brata - tokrat Stefan in Vjekoslav Pticar. Primarna nogometna zelenica, kjer so trenirali clani v okviru Mladinskega kluba, se je nahajala na travniku blizu cistilne naprave na Brodu (ob Savi), zemljisce pa je bilo last tete Matjaza Rajerja, gospe Mince, ki je dovolila brezplacno uporabo.

OBDOBJE 1970 - 1979

Uradnim in tehnicnim spremembam so po ustanovitvi sportnega drustva sledile se prostorske, saj so se novopeceni Taborci s starega, improviziranega igrisca, preselili na travnik na Gmajni v Vizmarjah. Janez Simenc se je z lastnikom zemljisca, kmetom Maksom, dogovoril za njegov najem. Najemnino v visini 20.000 dinarjev, ki je predstavljala nadomestilo za izgubljeno seno, so Taborci zbirali s prostovoljnimi prispevki, igrisce pa na tej lokaciji stoji se danes. Kompleks v cast najemodajalca nosi ime Maksov gaj. lgralci takrat se niso imeli na voljo tusev in prostorov za preoblacenje, zato so se v nogometno opremo preoblacili kar v apneni jami poleg igrisca.

Pridobljeno lokacijo je bilo potrebno v igrisce se preurediti, celoten projekt pa je bil plod prostovoljnega dela. Taborci so sami priskrbeli vodo in elektriko, pri urejanju igrisca pa so jim pomagali tudi vojaki iz bliznje vojasnice Borisa Kidrica v Sentvidu, z ekipo katerih je nase mostvo odigralo nekaj prijateljskih tekem.

Tesarstvo Cedilnik je prispevalo prve gole, mreze je prispevala Sport oprema iz Sentvida, Stefan Kobal je naredil precno letev za primerno proznost mreze, Mizarstvo Zavodnik pa je bil glavnik podpornik delovanja kluba, tako z lastnimi kot tudi s prispevki znancev. V tem casu so Taborci, ki jih je vodil gospod Zavodnik, dobili tudi svojo prvo himno, ki jo je napisal gospod Rajmond Obermayer.

Dolgoletno omejitev delovanja kluba je predstavljala zasebna lastnina zemljisca, ki ga je v poznih sedemdesetih letih odkupila obcina, posest in upravljanje igrisca pa sta bila predana taborskim prostovoljcem, ki za vsa igrisca s pomocjo MOL-a skrbijo se danes.

Clansko nogometno ekipo, ki je bila do leta 1974 edina klubska ekipa, so sestavljali pretezno fantje s srednjesolsko ali obrtno izobrazbo, na tekme so se odpravljali z lastnimi prevozi, prvi trener mostva pa je bil imenovan leta 1972, in sicer gospod Bogataj - Bugi.

Leta 1973 se je klub registriral v TNZ (temeljni nogometni zvezi) in se vkljucil v II. razred ljubljanske podzvezne lige ter tako razsiril okolis svojega igranja tudi v okrozja, ki jih danes zajema Medobcinska nogometna zveza Ljubljane.

Leta 1974 Tabor 69 delovanje razsiri se na mlajse selekcije mladincev in pionirjev, ki jih je pod svoje okrilje vzel Jane Novak, nekdanji igralec Save iz Tacna. Ta klub je istega leta razpadel, tako pa je razpadlo tudi lokalno rivalstvo med kluboma, v katerem je bila sicer Sava zaradi nastopanja v visjem ligaskem tekmovanju uspesnejsa. Rivalstvo dokazuje labodji spev NK Save - zaradi rivalstva in izjemnega motiva so se za zadnjo tekmo s Taborom ze po razpadu kluba zbrali vsi nogometasi Save in po predhodnem visokem porazu s Taborci delovanje kluba zakljucili prav z zmago nad Taborom. Savi so takrat vzeli igrisce pri policijski soli v Tacnu, zaradi rivalstva pa je vecina igralcev Save raje odsla v bolj oddaljene klube kot v Tabor 69. Maksimiljan Papez, eden od ustanoviteljev NK Save Tacen se spominja: »Okoli leta 1970 je v nasi blizini nastal v Vizmarjah nov nogometni klub NK TaboR '69 In dobili smo konkurenco. lgrali smo z njimi prijateljske tekme, zelo so bili veseli, ko so nas enkrat premagali. Okoli leta 1975 pa se je pricakovano zgodilo, da nam je milicniska sola odpovedala gostoljubje za slacilnico in igrisce.

Njihov zagovor tega dejanja pa je bil, da se veliko njihovih kadetov ukvarja s sportom in zato potrebujejo tudi nogometno igrisce. Priblizno v istem obdobju so prisli v veljavo »portoroski sklepi«, ki so razvrednotili amatersko delo. Nekaj casa smo v klubu se zivotarili, nazadnje pa uvideli, da nima smisla nadaljevati brez za nogomet nujnih objektov.

Nekaj nasih, predvsem mladih, clanov je preslo v NK Tabor. Tako se je zakljucilo petindvajset let nasega delovanja v NK Sava Tacen«.

OBDOBJE 1980-1989

Od sezone 1980/1981je ekipa nastopala v tedanji 2. slovenski ligi - zahod, in sicer do njenega preimenovanja pod okriljem Medobcinske nogometne zveze Ljubljana. V tistem casu je prislo v slovenskem nogometu do zloglasnih »Portoroskih sklepov«, ki so dolocili, da morajo manjsi klubi vzgajati vrhunske igralce za vecje klube; igralec, ki je kariero zacel v Taboru v pionirskih letih, je kadetska leta nadaljeval v Medvodah, kot mladinec pa vstopil v mladinsko selekcijo Olimpije.

V tem obdobju so taborski prostovoljci izgradili tudi prvi objekt za garderobe.  V teh letih se je delovanje drustva Tabor 69 razsirilo tudi na balinarje, leta 1985 so le-ti deloma s svojimi sredstvi deloma s sofinanciranjem obcine in seveda prostovoljnimi delovnimi urami uredili balinarsko igrisce.

V drugi polovici 80-tih je funkcijo predsednika kluba prevzel Stefan Kobal, ki je dozidal prostore drustva, igralci so prvic odsli na priprave v Moravce in v Banjole pri Puli. Lastne prevoze so v nekaterih primerih nadomestili organizirani prevozi, v klubu se je poskrbelo tudi za klubsko opremo. Ob koncu obdobja je prislo tudi do izgradnje prve tribune ob glavnem igriscu, ki se je v casu predsednikovanja Matjaza Platise - Platka koncem leta 2010 tudi pokrila.

OBDOBJE 1990 - 1999

Obdobje po osamosvojitvi je prineslo dodaten napredek v delovanju kluba. Takrat je v Sloveniji prislo do reorganizacije slovenske nogometne lige, Taboru pa se je uspelo prebiti v 3. slovensko nogometno ligo. Clanska ekipa Tabora je v sezoni 1991/1992 v 1. ligi MNZ Ljubljana zasedla 2. mesto in se uvrstila v 3. SNL - zahod. Sezona 1992/1993je bila za ekipo ena najuspesnejsih v njeni zgodovini. Clani so osvojili 2. mesto ter po odlocilnem porazu s Piranom le za las zgresili nastopanje v 2. slovenski ligi.

Pod taktirko trenerja Boza Skerla, ki je v klub prisel leta 1983 kot vodja mladinskega pogona, so takrat v taborskem dresu nastopali (nekateri so v klubu kot prostovoljci dejavni se danes): Verbic, Rados, Sifrer, Predikaka, Skerl S., Milenkovic, Priversek, llincic, Draksler, Luzar, Miljus, Snoj, Groznik, Kercmar, Langerholz, Zivkovic, Tomsic, Bengez, Rajer, Jurenic, Kopac, Sarajlic, Bolaric, Boe, Kercmar, Stucin, Dzaferovic, Jakus, llincic, Stopar... V 3. SNL - zahod je ekipa uspesno nastopala do sezone 1995/1996, ko je izpadla v Medobcinsko ligo Ljubljana. Klub je v teh letih veckrat igral trening tekme proti NK Olimpiji, ko je bila le ta pod taktirko Bojana Prasnikarja najboljsa v Slovenij, razlog gre pripisati tudi dobro urejeni travni povrsini, ki je v okolici veljala za eno bolje urejenih nogometnih zelenic. Leta 1994 je klub spremenil ime, ki je poslej nosil ime NK Arne Tabor 69, po glavnem sponzorju kluba, druzbi Arne, katere lastnik je nogometni navdusenec in nekdanji clan Olimpio Perusko.

Klub je takrat privabil tudi nekatere znane nogometase s podrocja nekdanje drzave, tako je v vojnem casu na Taboru deloval znani golman Slobodan Janjus, nogometne abecede se je v klubu ucil tudi znani nogometas Selvad Kujovic... Predsednisko vlogo je v zadnjih letih 90 opravljal Sandi llincic, od katerega je zezlo prevzel Uros Verbic.

OBDOBJE 2000 – 2009

V NK Arne Tabor 69 so se pojavile financne tezave in prisilile ekipo, da izstopi iz 3. SNL in v sezoni 1999/2000 ponovno igra v 1. MNZ Ljubljana, kjer je vztrajala dolga leta terse zaradi financnih izzivov odpovedala tudi napredovanju v visjo ligo.

tern casu je takratnemu vodstvu (Sandi llincic, Uros Verbic, Marko Groznik, Gregor Rotar, Peter Vuksinic) uspelo dograditi, dvigniti garderobni objekt, urediti fitness sobo in pa nadgraditi tribuno. Ob koncu obdobja je pod predsednikovanjem Matjaza Platise Platka prislo do izgradnje pomoznega igrisca ob OS Vizmarje Brod, ki se ga je tudi osvetlilo.

OBDOBJE 2010 - 2019

Omenjeno obdobje zaznamuje izgradnja prvega igrisca z umetno travo dimenzij 50 m x 20 m, razsiritev klubskega lokala in tribun za spremljanje tekem ter povecanje mnozicnosti clanstva kluba, ki je v omenjenem obdobju rasel tudi v uspehih terse s kadetsko in mladinsko selekcijo dvakrat uvrstili v 2. Slovensko nogometno ligo; utrdil se je tudi kot stabilen clan tretje slovenske nogometne lige.

V tern obdobju so se stevilcno okrepile vse selekcije in zabelezile nekaj zavidljivih uspehov v tekmovanjih, kjer nastopajo, kot tudi v turnirskih zmagah, zaradi cesar so klubske vitrine napolnjene s stevilnimi pokali, lahko pa se pohvalimo tudi z novo taborsko himno, ki jo je prispeval podpornik kluba Ales Benko.

KLUB DANES

NK Arne Tabor vkljucuje v sezoni 2018/2019 v vseh selekcijah 211 nogometasev, med katerimi sta tudi 2 nogometasic. Najmlajsi nogometasi se v delo vkljucujejo pri 6-tih letih, nogometasi pa so selekcionirani v kategorije od U-8 do Clanske selekcije.

Strokovni vodja vseh selekcij, glavni koordinator in organizator strokovnega dela s trenerji je ze dolga leta nekdanji igralec Sandi llincic, trener C, ki je poleg tega odgovoren tudi za selekcijo U-11. Strokovna podpora za mlajse selekcije do selekcij U-13 je v rokah Blaza Puca, nekdanjega uspesnega slovenskega nogometasa, medtem ko korektne odnose z ostalimi klubi, NZS in MNZ ter delo starejsih selekcij koordinira Peter Drekalovic. Kot svetovalec in trener v klubu pomaga tudi starosta slovenskega in jugoslovanskega nogometa, Zoran Matovic. V klubu kot sekretarka deluje mravljica Miranda Velikonja Okorn, ki skrbi, da je administracija kluba najbolj urejena dalec naokoli ter ekonom Goran, nekdanji predsednik kluba.

Da so povrsine urejene pod nadzorstvom nekdanjega predsednika kluba in deklice za vse Matjazom Platkom Platiso skrbita Brane Bokal, legenda NK Arne Tabor 69, katerega sin je tudi kapetan clanske selekcije, in Boris Vicar.

(vir: Jubilejni Zbornik 2019)